Čas je za trgatev

Na skrajnem severovzhodnem delu Slovenskih goric ležijo Radgonsko-Kapelske gorice, kjer so vrhovi in prisojna pobočja zasajeni s kakovostno trto, ki leto za letom rodi osnovo za žlahtno pijačo.

28. november 2019

To trto obdeluje podjetje Radgonske gorice d. o. o. ter iz nje prideluje ena najbolj znanih vin in penin pri nas. Gre za najstarejšega in enega najbolj priznanih proizvajalcev vrhunskih vin in penin v Sloveniji.

Tradicija in pestrost
Osnovni dejavnosti Radgonskih goric sta vinogradništvo in vinarstvo. Odlikujeta jih bogata zgodovina in dolgoletna tradicija, saj v svojih edinstvenih kleteh pridelujejo in hranijo vina že od leta 1852. »Obdelujemo približno 500 hektarjev lastnih vinogradov. Vino pridobivamo iz grozdja, pridelanega v naših vinogradih, kar nekaj grozdja pa tudi odkupimo od okoliških kooperantov,« pravi tehnolog vinogradništva Radgonskih goric, Gorazd Kovačič, in dodaja, da celoten proces pridelave redno spremljajo, nadzirajo in pregledujejo. »Obstaja veliko dejavnikov in okoliščin, ki vplivajo na kakovost trte in grozdja samega,« pravi Kovačič. Njihova sortna paleta je zelo pestra, od ranine, ki je avtohtona sorta, do traminca, sauvignona, sivega in modrega pinota ter za penino nepogrešljivega chardonnayja. Letno pridelajo od 5 pa vse do 6 milijonov kilogramov grozdja, kar znese približno 4 milijone litrov vina. V kleteh imajo kapacitete za 4,5 milijona litrov.

Izkoristiti naravne danosti
Narava je radgonsko-kapelski vinorodni okoliš obdarila s hribovito pokrajino, ki se razprostira na višini od 250 do 320 metrov nadmorske višine in daje okolici posebno privlačnost in razgibanost ter še posebej godi vinogradom. Odlične naravne danosti – dovolj sonca, ugodno panonsko podnebje in pravšnja sestava tal – so prijazne za pridelavo vseh sort trte ter dajejo vinu vrhunsko kakovost in posebno svežino. »Naravne danosti niso dovolj, če jih ne oplemeniti pridna človeška roka v vinogradu in kleti,« odločno pove Kovačič, ki se dobro zaveda, da je vodenje vinograda in vinarstva zahtevno. »Poleg majhnih skrivnosti in znanja morajo biti prisotne strast, predanost in zvrhana mera ljubezni do te kulture,« še nadaljuje sogovornik.

Predani kakovosti
Ponos hiše predstavlja najstarejša in največkrat nagrajena slovenska penina, Zlata radgonska penina. Pridelana je po tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah, po kateri so pripravljeni tudi pravi šampanjci. »Zlata radgonska penina je prejemnica več 10 šampionov in več 100 medalj z mednarodnih ocenjevanj, kar je zagotovilo in potrditev, da delamo dobro in smo pri tem uspešni,« ponosno pravi direktor Borut Cvetkovič in dodaja, da so vse prejete nagrade potrditev dosedanjega dela in obenem spodbuda, a tudi velika obveza za naprej. Še najbolj pa ga veseli, da vinogradniško-vinska tradicija v zadnjih letih spet pridobiva pomen in ugled ter da se vedno bolj razvija kultura pitja vina in penin v regiji.

Večino prodajo na domačem trgu
Poleg pridelave vin in penin nudijo Radgonske gorice v bližini sedeža, v Domu penine, vodene oglede kleti in degustacije. Letno jih obišče 15.000 vina in doživetja željnih obiskovalcev. Kljub veliki konkurenci in hitri porasti ponudbe nizkocenovnih vin s prodajo nimajo težav. »Večino steklenic prodamo na domačem trgu, ki znaša približno 93 odstotkov. Preostale količine gredo v tujino, predvsem na trg nekdanje Jugoslavije in v sosednjo Avstrijo,« razlaga Borut Cvetkovič. Njihovi odjemalci najraje posegajo po dobro uveljavljenih blagovnih znamkah kot sta Zlata in Srebrna radgonska penina, Janževec in Traminec.

Za še večjo učinkovitost
Podjetje danes zaposluje 125 ljudi. Ob viških sezone jim priskočijo na pomoč še sezonski delavci. Zavedajo se, da pridelava grozdja zahteva ogromno znanja, spretnosti in ročnega dela, zato nenehno vlagajo v kadre in razvoj. Prav tako želijo še bolj poenostaviti in olajšati ter optimizirati postopke pridelave, zato tudi dejavno investirajo v sodobno tehnologijo. V zadnjih letih so svoj vozni park posodobili in pridobili številne nove stroje, ki jim omogočajo večjo produktivnost in posledično konkurenčno prednost. »Dela z novimi stroji ne prispevajo le k večji učinkovitosti, ampak tudi k večji varnosti in udobju pri delu,« poudarja Kovačič. Tudi nabava stroja za obiranje grozdja se je v zadnjih letih pokazala kot zelo dobrodošla in učinkovita rešitev v viških sezone. »Strojno obiranje ima zmogljivost približno 50-ih pridnih obiralcev grozdja, kar pomeni v nestanovitnem vremenu hitrejšo trgatev z manj stroški,« pove Kovačič in doda, da tak stroj obere na dan tudi 4 ha, kar v praksi pomeni 40 ton grozdja.

Dolgoletna zvestoba
S podjetjem Farmtech sodelujejo že vrsto let. »Smo zvesti in zadovoljni uporabniki,« razlaga Kovačič. V lasti imajo dvajset starejših 4-tonskih prikolic, lansko leto so dodatno nabavili dve 5-tonski prikolici EDK 500, letos pred sezono še dodatne tri. »Prikolice so kompaktne, zanesljive in vzdržljive. Uporabljamo jih celo leto pri takšnih in drugačnih transportnih opravilih. Ob vrhuncu sezone, ko šteje vsaka sekunda, pa so neprekinjeno v uporabi,« še doda Kovačič in navdušeno pove, da prikolice poleg kakovosti odlično ohranjajo tudi tržno vrednost.

Na vidiku nova rešitev
Tla v vinogradih redno gnojijo z organskimi gnojili v peletih. Za zdaj grozdnih ostankov oz. tropin ne kompostirajo in vračajo v vinograd kljub temu, da so zaradi sestave ustrezne v kompostu. »Prav zaradi želje po celovitejši in cenovno ugodnejši rešitvi raztrosa organskih gnojil se spogledujemo z vinogradniškim trosilnikom Variofex, ki ga želimo čim prej preizkusiti v praksi,« pravi Kovačič, ki verjame, da bo rešitev dolgoročno ustrezala njihovim potrebam in pogojem.

Izzivi za prihodnost
Na Radgonskih goricah si prizadevajo za še večjo prepoznavnost kakovostnih in vrhunskih slovenskih vin in imajo visoke cilje in ambicije za prihodnost. »Ne skrivamo svoje strategije, da želimo postati največji proizvajalec vin v regiji,« odločno pove Cvetkovič in ob tem opozori, da si vseeno želijo zdrave rasti. Vse bolj pa si prizadevajo ponuditi več ekoloških vin in tako v določenih predelih že prehajajo na biodinamični način pridelave. »V ekoloških vinih je gotovo prihodnost vinogradništva in vinarstva. Trenutno znaša naša ekološka predelava 7 hektarjev, a glede na trende in vzorce vinske kulture bomo zagotovo to številko povečevali,« zaključi Kovačič.