Stranka

Nazaj k naravi

Eko kmetija Žgajnar s Studenca pri Postojni je ena največjih med slovenskimi kmetijami, ki se ukvarja s prirejo mleka. Letno pridela približno 1,5 milijona litrov kakovostnega mleka in nudi širok nabor mlečnih izdelkov ter obenem obdeluje 400 hektarjev kmetijskih zemljišč.

image

“Praktično iz nič sem ustvaril kmetijo, v katero je bilo vloženo ogromno truda, časa in navsezadnje tudi denarja”

Anton Žgajnar

Začetki praktično iz nič

Od skromnih začetkov pred dvajsetimi leti se je preskok zgodil leta 2004, ko je Anton Žgajnar pod mogočnim Nanosom na 600 metrih nadmorske višine našel opuščeno zadružno posestvo. V njem je videl velik potencial za proizvodnjo mleka in možnost za razvoj kmetije. »Praktično iz nič sem ustvaril kmetijo, v katero je bilo vloženo ogromno truda, časa in navsezadnje tudi denarja,« o svojih začetkih pove Anton Žgajnar. Začel je zgolj s tremi kravami, danes imajo 450 glav goveda, od katerih je približno 200 krav mlekaric rjave pasme. Na ekološki kmetiji redijo tudi slovenske avtohtone pasme – cikasto govedo, krškopoljske prašiče in posavske konje. Leta 2014 je kmetijo prevzela hčerka Tina z možem in ustanovila podjetje Bio dobrote d.o.o. ter se začela intenzivneje ukvarjati s sirarsko proizvodnjo in prodajo. Trenutno zaposlujejo 35 ljudi, a njihove ambicije, načrti in potenciali so še mnogo večji.

Uglašeni z naravo

Zavzemajo se izključno za ekološko proizvodnjo. Skrb za živino, ki se večino časa pase na prostem po širnih pašnikih, je zanje primarnega pomena. Zato so posebno pozornost namenili ustvarjanju optimalnih pogojev – imajo najpristnejše pašnike, odlično hlajen hlev, ležišča iz lateksa, čohala, sodobno molzišče idr. »Poslušamo naravo, opazujemo njene zakonitosti in sodelujemo z njo,« pravi Tina Žgajnar, mlada prevzemnica kmetije in direktorica podjetja Bio dobrote, ki skrbi za prodajo in predelavo mleka. »Vse stvari so natančno dorečene, tako da se točno ve, kje in kdaj se krave pasejo, kako naj jim bo postlano v hlevu, kako in kdaj jih je najbolje molsti, zbirati mleko in delati mlečne izdelke,« še doda Tina.

image

Vse se začne pri mleku

V sirarni predelujejo le sveže, pristno naravno in ekološko mleko s svoje kmetije. Dnevno namolzejo od 2500 pa vse do 4000 litrov mleka ter vsega sami predelajo. Na letni bazi to znese približno 1,5 milijona litrov predelave. »Najpomembnejše je, da so izdelki narejeni iz kakovostnega mleka in je postopek predelave pravilen,« pripoveduje Tina in pripomni, da je mleko zelo občutljivo živilo, ki se ob neustrezni higieni in predelavi hitro pokvari, zato je pomembno skrb za čistočo in pravilno ravnanje z mlekom že ob molži.

image

Čedalje širši nabor izdelkov

Prilagajajo se tudi potrebam kupcev in trgu, zato nenehno širijo nabor izdelkov. Bili so tudi eni izmed prvih v Sloveniji, ki so začeli aktivno prodajo mleka preko mlekomatov. Svoje mlečne ekoizdelke prodajajo še na tržnicah in v svojih prodajalnah ter zalagajo številne javne ustanove (šole in vrtce), in to po čim bolj sprejemljivi ceni. Poleg širokega nabora ekoloških mlečnih izdelkov lansirajo v javne zavode in na vsa svoja prodajna mesta še sveže ekološko meso govedine in teletine ter izdelujejo ekološke suhomesnate izdelke krškopoljskih prašičev, in sicer naravno sušene mesnine.

image
image

Kvaliteta pred kvantiteto

»Bolj nam je pomembna kvaliteta kot kvantiteta,« razlaga Tina, ki je razvila svojo lastno avtentično kulturo predelave. »Ponosni smo na svoje visokokakovostne ekološke izdelke, ki smo jih dolga leta sami razvijali. Verjamemo, da si vsi ljudje zaslužijo dobro in kvalitetno hrano,« še doda Tina, ki ji največ pomeni, da se zadovoljni kupci radi vračajo in cenijo njihov vsakodnevni trud. Mleko in vsi mlečni izdelki z Eko kmetije Žgajnar se ponašajo z zaščitnim znakom »izbrana kakovost – kmečki«, ki zagotavlja nadstandardno kakovost proizvodov ter dodaten nadzor nad pridelavo in predelavo mleka. Poleg tega so njihovi izdelki prejemniki številnih priznanj in medalj z ocenjevanj.

Zgolj organska gnojila

Poleg predelave mleka in zdrave reje imajo v uporabi 400 hektarjev kmetijskih zemljišč, od katerih je 280 hektarjev travinja in 120 hektarjev njivskih površin. Ker naravne danosti ne ustrezajo intenzivni proizvodnji, je treba tla obdelovati premišljeno. Zavedajo se, da organska gnojila pripomorejo h kakovosti in hranljivosti tal ter konec koncev okusu pridelkov, zato za gnojenje površin uporabljajo zgolj organska gnojila, torej lasten hlevski gnoj in gnojevko. Za raztros hlevskega gnoja uporabljajo 16-tonski trosilnik Ultrafex 1600. »Mislim, da je ta trosilnik že petnajsti stroj Farmtech, ki ga posedujem,« pravi Anton Žgajnar, ki je še vedno neposredno vpet v delo in pomaga pri odločitvah o mehanizaciji na kmetiji. Najbolj pa ga osrečuje, da ima za seboj nekoga, ki mu delo na kmetiji predstavlja način življenja.

image

Premišljeni nakupi

Vso sodobno mehanizacijo izbirajo premišljeno in sistematično. Odločitve za stroje Farmtech pa nikakor ne obžalujejo. »Vmes smo nabavili konkurenčen stroj, a se po intenzivni uporabi vrnili na Farmtech in te napake ne bi več ponovili,« pravi Anton, ki pri izbiri da veliko tudi na dodatno opremo samo. Za trosilnik Ultrafex 1600 so tako izbrali najširše možne gume, ki poskrbijo za čim manjšo zbitost tal in posledično čim manjšo škodo na travinju. Za lažje manevriranje je trosilnik voden preko krogle, navduši pa optimalna slika raztrosa in skoraj brezhibno delovanje. V prihodnje vidijo potrebo tudi po večji cisterni za gnojevko, v katero bodo investirali kaj kmalu. Spogledujejo pa se s poliestrsko cisterno Polycis, ampak v največji triosni izvedbi.

image

Vlaganje v prihodnost

Eko kmetija Žgajnar je dokaz, da se z močno voljo, vztrajnostjo in trdim delom daleč pride, zato se za prihodnost kmetije ni bati. Ravno nasprotno, ne manjka jim novih ciljev in zamisli za gospodarski razvoj. Osnovni cilj je seveda obdržati kmetijo v tem obsegu in hkrati zmanjšati stroške. To nameravajo storiti s posodobitvijo naravnih danosti in preskrbo z lastno vodo in elektriko. Trenutno je njihovo posestvo eno veliko gradbišče, saj na 3000 kvadratih gradijo nov sodoben predelovalno-prodajni obrat, vreden 4 milijone evrov. »Zaradi nezadostnih kapacitet in vse večjih potreb vlagamo v nov obrat, saj vidimo velik potencial za dolgoročno izvajanje te dejavnosti,« odločno pove Tina, ki že zdaj veliko vlaga v promocijo in še aktivneje želi vključiti turizem na kmetiji. »Čaka nas še veliko dela in izzivov, a smo dobro pripravljeni nanje, saj verjamemo v to, kar delamo,« še doda Tina in že odvihra nazaj v sirarno.

image