Čas je za trgatev

Osnovni dejavnosti Radgonskih goric sta vinogradništvo in vinarstvo. Odlikujeta jih bogata zgodovina in dolgoletna tradicija, saj v svojih edinstvenih kleteh pridelujejo in hranijo vina že od leta 1852. »Obdelujemo približno 500 hektarjev lastnih vinogradov. Vino pridobivamo iz grozdja, pridelanega v naših vinogradih, kar nekaj grozdja pa tudi odkupimo od okoliških kooperantov,« pravi tehnolog vinogradništva Radgonskih goric, Gorazd Kovačič, in dodaja, da celoten proces pridelave redno spremljajo, nadzirajo in pregledujejo. »Obstaja veliko dejavnikov in okoliščin, ki vplivajo na kakovost trte in grozdja samega,« pravi Kovačič. Njihova sortna paleta je zelo pestra, od ranine, ki je avtohtona sorta, do traminca, sauvignona, sivega in modrega pinota ter za penino nepogrešljivega chardonnayja. Letno pridelajo od 5 pa vse do 6 milijonov kilogramov grozdja, kar znese približno 4 milijone litrov vina. V kleteh imajo kapacitete za 4,5 milijona litrov.

Ponos hiše predstavlja najstarejša in največkrat nagrajena slovenska penina, Zlata radgonska penina. Pridelana je po tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah, po kateri so pripravljeni tudi pravi šampanjci. »Zlata radgonska penina je prejemnica več 10 šampionov in več 100 medalj z mednarodnih ocenjevanj, kar je zagotovilo in potrditev, da delamo dobro in smo pri tem uspešni,« ponosno pravi direktor Borut Cvetkovič in dodaja, da so vse prejete nagrade potrditev dosedanjega dela in obenem spodbuda, a tudi velika obveza za naprej. Še najbolj pa ga veseli, da vinogradniško-vinska tradicija v zadnjih letih spet pridobiva pomen in ugled ter da se vedno bolj razvija kultura pitja vina in penin v regiji.

Podjetje danes zaposluje 125 ljudi. Ob viških sezone jim priskočijo na pomoč še sezonski delavci. Zavedajo se, da pridelava grozdja zahteva ogromno znanja, spretnosti in ročnega dela, zato nenehno vlagajo v kadre in razvoj. Prav tako želijo še bolj poenostaviti in olajšati ter optimizirati postopke pridelave, zato tudi dejavno investirajo v sodobno tehnologijo. V zadnjih letih so svoj vozni park posodobili in pridobili številne nove stroje, ki jim omogočajo večjo produktivnost in posledično konkurenčno prednost. »Dela z novimi stroji ne prispevajo le k večji učinkovitosti, ampak tudi k večji varnosti in udobju pri delu,« poudarja Kovačič. Tudi nabava stroja za obiranje grozdja se je v zadnjih letih pokazala kot zelo dobrodošla in učinkovita rešitev v viških sezone. »Strojno obiranje ima zmogljivost približno 50-ih pridnih obiralcev grozdja, kar pomeni v nestanovitnem vremenu hitrejšo trgatev z manj stroški,« pove Kovačič in doda, da tak stroj obere na dan tudi 4 ha, kar v praksi pomeni 40 ton grozdja.

Tla v vinogradih redno gnojijo z organskimi gnojili v peletih. Za zdaj grozdnih ostankov oz. tropin ne kompostirajo in vračajo v vinograd kljub temu, da so zaradi sestave ustrezne v kompostu. »Prav zaradi želje po celovitejši in cenovno ugodnejši rešitvi raztrosa organskih gnojil se spogledujemo z vinogradniškim trosilnikom Variofex, ki ga želimo čim prej preizkusiti v praksi,« pravi Kovačič, ki verjame, da bo rešitev dolgoročno ustrezala njihovim potrebam in pogojem.