Stranka

Vsak se mora znajti po svoje

Družinska kmetija Meolic iz Bakovcev pri Murski Soboti je usmerjena v prašičerejo in pridelovanje poljščin. Po velikosti spada med velike kmetije, saj imajo Meoličevi v hlevu med 1100 in 1200 prašičev. Obdelujejo tudi 220 hektarjev njivskih površin.

“Večinoma pridelka, predvsem koruze in ječmena, porabimo v našem kmečkem gospodarstvu za krmo prašičem, preostalo pšenico prodamo v bližnji Mlinopek, oljno ogrščico pa v predelavo za olje”

Danilo Meolic

Med večjimi specializiranimi

Na obrobju Murske Sobote, v Bakovcih, gospodar Danilo Meolic s svojo družino upravlja sodobno kmetijo, ki je specializirana v prašičerejo in poljedelstvo. Gre za eno izmed večjih in uspešnejših kmetij v širši regiji. Kmetija ima sklenjen krog reje, od plemenskih svinj do pujskov in prašičev pitancev ter z lastnim vzrejnim središčem za plemenske svinje. V hlevu imajo povprečno vedno med 1100 in 1200 prašičev. Poleg tega obdelujejo 220 hektarjev njivskih površin. V glavnem pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico. »Večinoma pridelka, predvsem koruze in ječmena, porabimo v našem kmečkem gospodarstvu za krmo prašičem, preostalo pšenico prodamo v bližnji Mlinopek, oljno ogrščico pa v predelavo za olje,« pravi Danilo Meolic.

Iznajdljivost je ključnega pomena

Zaveda se, da morajo biti prilagodljivi, skrbni, spretni s stroški ter še kako spremljati trende v kmetijstvu. »Odkupne cene prašičev vsekakor niso na ravni, ki bi si jo želeli, zato njihova proizvodnja zagotovo ni najbolj dobičkonosna. Tudi trend je v tej panogi v zadnjih letih napram govedoreji in piščančjereji negativen in nestabilen, čeprav so prehranske navade Slovencev naklonjene potrošnji svinjskega mesa. Obenem je krma, ki pri reji prašičev predstavlja približno polovico vseh stroškov, vsako leto dražja,« razlaga Danilo in dodaja, da se pri prodaji prašičev tako vsak prašičerejec znajde, kakor ve in zna. Meoličevi tako vse prašiče za zakol prodajo Celjskim mesninam, ki so stalen odjemalec in korekten partner.

Živahen čas žetve

V času žetve je vsa družina še bolj povezana in aktivneje vpeta v delo. V njihovi strojni floti najdemo zgolj premium znamke, med katerimi je tudi Farmtech – posedujejo novo triosno prikolico DDK 2400, dve dvoosni prikolici ZDK 1800 in malce starejšo prikolico DP 800. V sezoni so vse prikolice v pogonu in do zdaj še z njihovo uporabo niso imeli negativnih izkušenj. »Prikolice so večkrat preobremenjene, a so dovolj robustne in vzdržljive ter zanesljive, da opravijo svojo nalogo z odliko. In to šteje v hektičnem času žetve,« razlaga Danilo. Vidijo še nekaj rezerv za izboljšave prikolic. »Odpiranje stranic bi moralo biti lažje in preprostejše, mogoče v prihodnje premislimo celo o hidravličnem odpiranju stranic neposredno iz traktorja. Želeli bi si tudi lažjega oz. samodejnega upravljanja ponjave za še večjo učinkovitost,« pa dodaja sin Timotej, ki že stopa po stopinjah očeta Danila.

Premišljeno, načrtno in postopno

Nakup sodobne in zmogljive kmetijske mehanizacije in posodobitve obstoječega strojnega parka predstavljajo za Meoličeve velik strošek, a se zavedajo, da so te nujno potrebne, če si želijo poenostaviti delo na kmetiji in biti konkurenčen v panogi. Odvisne so tudi od same letine in cene odkupa prašičev na trgu. Ker za prašičerejce ni neposrednih subvencij, poskušajo pomoč izkoristiti pri posodobitvi mehanizacije, ki pa nadomeščajo le del stroškov. Kljub temu se naložb lotevajo premišljeno, načrtno in postopno. V kratkem si tako še želijo posodobitve cisterne za gnojevko. »Obstoječa cisterna je še dovolj dobra, a me daje firbec, da bi preizkusil eno od novih cistern Farmtech z nizkim izpustom,« pravi Danilo, ki kot dolgoletni partner in uporabnik dobro pozna proizvode podjetja Farmtech.

Pogled v prihodnost

Kmetovanje predstavlja Meoličevim način življenja. Je hkrati delo in užitek, obenem pa velika odgovornost in obveznost. So tudi ekološko ozaveščeni, saj imajo na domačiji sončno elektrarno. S trenutnim stanjem so zadovoljni. »S prodajo nimamo težav, bolj so težave s še vedno prenizko ceno napram velikim stroškom prireje. A ne želimo se preveč pritoževati. Delamo pošteno in predvsem to, kar nas veseli,« ponosno pravi Danilo in dodaja, da za razvoj kmetije in uspeh ni enega skupnega modela. »Vsaka kmetija mora iskati in najti svojo pot. In mi smo jo,« še doda. Prihodnost za prašičerejo in recept za rast vidijo predvsem v znaku »izbrana kakovost – Slovenija«. »Ta označba potrošniku zagotavlja in sporoča, da gre za proizvod s posebnimi lastnostmi in je redno kontroliran ter v celoti pridelan in predelan v Sloveniji,« zaključi Danilo.